Otok Korčula v Srednji Dalmaciji se razprostira vzporedno z bližnjim kopnom v smeri zahod – vzhod. Dolžina otoka je 46,8 km, povprečna širina je od 5,3 do 7,8 km, površina je od 270 kvadratnih km, tako da je Korčula po velikosti šesti otok na Jadranskem morju. Od polotoka Pelješca ga deli Pelješki kanal, najmanjša razdalja med njima je 1270 m. Otoška obala je dolga 182 km, obala bližnjih otočkov pa nadaljnjih 54 km. Otok je zelo razgiban in bogat s številnimi zalivčki. Severna obala je sorazmerno nizka, lahko dostopna in ima nekaj naravnih, od južnih in vzhodnih vetrov zaščitenih pristanišč: Korčula, Banja, Račišće, Vrbovica, Babina, Prigradica. Južna obala je bolj razgibana, čeprav ponekod tudi bolj strma: na določenih mestih so skale visoke tudi do 30 m nad morjem, je veliko sidrišč in zalivov, ki so zakriti od severnih vetrov in izpostavljeni južnim: Zavalatica, Rasohatica, Orlanduša, Pavja luka, Pupnatska luka, Prižba, Grščica ipd., medtem ko je Brna zavarovana tudi od južnega vetra. Največji, najbolj zaščiteni zaliv je Vela Luka na skrajnjem zahodnem delu otoka.  
Otok Korčula je bil naseljen že v predzgodovini, in sledove pradavnega življenja najdemo na številnih mestih na otoku. Najstarejša je najdba kamnitih nožev iz neolita na otočku Badija pri mestu Korčula. Najbogatejše in najbolj raziskano je neolitsko najdbišče Vela spilja v mestu Vela Luka. V 6. stoletju pred našim štetjem so otok naselili Grki, najprej pri Veli Luki, in so otok poimenovali Corcyra Melaina (črna). Nekaj kasneje, na drugem delu otoka, na področju današnje Lumbarde prihajajo Grki z otoka Vis (Isse) in ustanavljajo pomembno naselje. V 1. stoletju našega štetja so otok, tako kot celo Dalmacijo osvojili Rimljani in ju poimenovali Iliria. V 7. stoletju so do Jadranske obale prišli Slovani – Hrvati in v kratkem ustanovili lastno državo, ki je v prvem obdobju bila kneževina, a po letu 925, s kronanjem prvega kralja – Tomislava, pa postane tudi kraljevina. V okvirjih te države se nahajala tudi Korčula. Leta 1000. beneški dož Peter II. Orseolo zavzema dalmatinska mesta in otoke, in od takrat je Korčula pod oblastjo Benetk. Ko je Napoleon premagal Beneško republiko je Dalmacijo za krajše obdobje zasedla Avstrija, kmalu zatem so prišli Francozi, potem Angleži, tako da je na koncu Dalmacija prišla pod avstrijsko oblast in pod njo tudi ostala vse do konca Prve svetovne vojne (leta 1918.). Po demokratičnih volitvah leta 1990. se je na referendumu prebivalstvo Hrvatške izjasnilo za odcepitev od Jugoslavije po čemer je bila razglašena samostojna država Republika Hrvaška. Burna zgodovina Korčule je ostala zapisana v kamnu in je razvidna na vsakem koščku tega edinstvenega otoka. Razvoj turizma se je na Korčuli začel ob koncu 19. stoletja. Prvo javno kopališče je narejeno v mestu Korčula leta 1904., prvi korčulanski turistični prospekt v različnih jezikih je tiskan na Dunaju leta 1914. Po Drugi svetovni vojni, v šestdesetih letih, se na celem otoku začne razvijati sodobni turizem: zgrajeni so hoteli, urejeni kampi, organizirane so tudi različne gostinske vsebine. Posebnega pomena je t.i. 'zdravstveni turizem', katerega omogoča blaga klima, čisti zdrak in morje, ter zdravillno blato, ki se nahaja na nekaj različnih otoških lokacij. Otok Korčula danes predstavlja edinstveni spoj prekrasne narave, tisočletne kulturne tradicije in zgodovine, ter modernega turizma. Številne prekrasne plaže in zalivi, luksuzni hoteli in počitniške hiše, stoletni olivni nasadi in vinogradi, prastara počivališča in stara otoška mesta, ki kot da bi bila izgubljena v davno minulih časih, privabijo na ta otok turiste iz vsega sveta. Vabimo tudi Vas da raziščete in spoznate čudoviti otok Korčulo. Prepričani smo, da se boste, ko jo enkrat obiščete, zagotovo ponovno vrnili. |
