Lumbarda
Lumbarda je občina z nekaj več kot 1000 prebivalci. Oddaljena je šest kilometrov (vzhodno) od mesta Korčula. Razprostrira se ob obali, ki je polna malih zalivov, kot tudi po okoliških hribčkih, obdajajo pa jo prostrani, peščeni vinogradi. Do Lumbarde se lahko pride po dobro asfaltirani cesti, ki pelje skozi slikovite pejsaze borovih gozdov in nasadov oljk. Na tem področju je v 3. stoletju pred našim štetejem bila ustanovljena grška (helenistična) gospodarska naselbina, iz katere izhajajo Psefizma in Gnathia vaze iz grobov (sedaj se nahajajo v Mestnem muzeju). Rimska vila rustica (vaško posestvo) se nahajala severovzhodno od današnjega naselja in je bila v blizini obale, pri mestu ki se imenuje Bile zale. Od 16. stoletja so premozni Korčulani, zemljiški posestniki v Lumbardi na izbranih mestih gradili utrjene počitniške hiše – kaštele, med katerimi so nekateri še danes dobro ohranjeni in nastanjeni: kašteli Nobilo, Milina, Kršinić in dr. Na hribčku v središču starega dela naselja, v mestu Vela glavica, se nahaja triladijska zupna cerkev sv. Roka, a v samem mestu obstaja nekaj manjših kapel: sv. Bartul, sv. Petar, Mala Gospa. Zelo je pomembna in opazna cerkev sv.Kriza iz leta 1774., ki je obkozena z vinogradi, pred samo cerkvijo pa je značilno stebrišče. ![]() Prebivalci Lumbarde so se stoletja ukvarjali s kmetijstvom, najbolj pogosto z vinogradništvom, z ribištvom in kamnoseško obrtjo. Tu so rojeni nekateri zelo znani sodobni hrvaški umetniki, kiparji in slikarji: Ivo Lozica (1910. - 1943.), Lujo Lozica (1934.), Stipe Nobilo (1945.), in najpomembnejši Frano Kršinić (1897. - 1981.). Njegovo delo je bronasti spomenik Padlim v Drugi svetovni vojni, ki se nahaja v središču mesta ter bronasti relief Ribiči na hotelski zgradbi. V blizini je tudi hiša-atelje in zbirka lokalnega kiparja, amaterja, kmeta Ivana Jurjevića-Kneza (1920.) z njegovimi umetninami iz kamna in lesa. |
|




























Lumbarda 









