Običaji in tradicija

V vseh mestih na otoku so običajne karnevalske pustne priredbe (obdobje od sredine januarja do Pepelnične srede, ki po cerkvenem koledarju vsako leto pade na različen datum, a najkasneje do konca februarja). Takrat se na Korčuli tedensko uprizarja ples v maskah »Maškare« na katerem, poleg posameznih mask sodelujejo duhovite skupine z malim programom. Prirejajo se tudi otroške priredbe v maskah. Vrhunec je Pustni torek, takrat se sodi Krnovalu, ki je »kriv« za nesreče ki so se tekom vsega leta dogajala v mestu. Vse se končuje s kaznovanjem – sežganjem krivca in z veselico s tradicionalnimi domačimi jedmi in pijačo. Posebno področje ljudske umetnosti so dalmatinske ljudske pesmi, ki jih najbolj pogosto, tako kot nekoč izvajajo »klape« oz. skupine od šest do devet pevcev. To se dogaja proti večeru nekje v mestu ali na obali, in te pesmi se pojejo za lastni užitek. Večina običajev tudi danes živi na otoku kot del lokalnega življenja, čeprav jih tudi skrbno hranijo in razvijajo različna kulturno-umetniška društva, ki so prisutna v vseh otoških mestih in uprizarjajo prireditve večkrat na leto, a najpogosteje poleti, za številne obiskovalce, ne samo v lastnem okolju temveč tudi z gostovanjem v sosednjih mestih.

MOREŠKA

Prvi podatki o izvajanju plesa z meči – Moreške – na Korčuli so iz 17. in 18. stoletja. To ni avtentična lokalna folklora, temveč je prenesena iz sosednjih mediteranskih držav, in uprizarja simbolični boj med kristjani in muslimani na Korzici, Siciliji, v Španiji ipd. Na Korčuli je postal bolj udomačen po turškem obleganju leta 1571. in se je samo v teh krajih ohranil do danes. Ples izvajajo dve skupini mladeničev »moreškantov« - Beli so oblečeni v rdeča in Črni v črna oblačila. Vodijo jih Kralji, a borijo se za dekle Bulo, zaročenko Belega kralja, katero je ugrabil črni Moro. V uvodnem delu je stari dramski tekst –dialog kraljev  in Bule, ki zavrača Mora, po čem sledi spopad med dvema vojskama. Beli zmagajo, Bula je vračena Belem kralju. Ples se, v spremljavi pihalnega orkestra izvaja v sedem različnih figur tako, da se tempo istočasno pospešuje, a udarci z meči so vse bolj siloviti.

 KUMPANIJA 

Ta stari viteški ples s dolgimi meči je zelo priljubljen in se najpogosteje izvaja v mestu Blato, čeprav ga plešejo tudi v drugih mestih (z manjšimi razlikami): v Smokvici, Čari, Pupnatu. Spremljajo ga dialogi, igranje v 'mišnice' in boben. Plesalci – moški – so oblečeni v stare, bogate noše in izvajajo 18 plesnih figur. To je prikaz boja med sovražnikom, katerega vodi »Serdar« in domače vojske katero vodi »Kapetan«. Posebno slikovito je plesanje s tri metre dolgo zastavo, ki ga izvaja Alfir. Na koncu se pridružijo tudi dekleta, oblečena v stare noše, in skupaj s Kumpanjoli plešejo »tanac«.

MOSTRA 

V vasi Žrnovo (zaselek Postrana) se izvaja podoben starinski bojni ples z meči, v spremljavi mišnic in bobnjev. Plesalci nosijo stare svečanje otoške noše. Nekoč se je Mostra končala z "obglavljanjem vola", danes se poleg omenjenega rituala prakticirajo še nekateri stari vaški običaji.